Morihiro Saito (31. marec 1928 – 13. maj 2002)

Rojen je bil v prefekturi Ibaraki, v revni poljedelski vasi, kjer je preživel otroštvo. V času šole je treniral kendo.

V letih takoj po drugi svetovni vojni, je bilo nošenje kakršnegakoli orožja oz. trening z njim prepovedan. Rezultat tega je bil, da je Saito začel razmišljati, da bi treniral nekakšno prostoročno samobrambno veščino in začel trenirai Shinto-ryu karate. V kratkem ga je njegovo delo pri Japonskih železnicah pripeljalo v Iwamo, kjer je bil primoran najti drugo borilno veščino. Misleč, da bo judo lepo dopolnil njegovo znanje karateja in kenda, ga je začel trenirati v Ishioki. V letu 1946 je slišal zgodbe o “starem človeku, ki dela nenavadne tehnike na planini blizu Iwame”. Izgledalo je, da so ljudje zmedeni okoli te borilne veščine, nek judo inštruktor pa mu je celo dejal, da ta stari mož uči “Ueshiba-ryu judo”.

Zaradi prepovedi treniranja borilnih veščin, se je Ueshiba umaknil v malo mestece Iwamo, kjer so se izvajali asketski treningi (shugyo) in mnogi so prepričani, da je v tem časovnem obdobju izpilil Aikido. Leta 1946 se je Saito tako pridružil treningom, kjer so že takrat trenirali Kisshomaru Ueshiba, Koichi Tohei in Tadashi Abe. Prvotni treningi so bili brutalni, vendar je kljub temu Saito po večletni vztrajnosti postal eden od najbližjih Ueshibinih učencev. Veliko zaslug za to ima njegova služba, kjer je delal izmensko in sicer je delal 24 ur, naslednjih 24 pa je imel dala prosto. Rezultat tega je bil, da je bil velikokrat edini na treningu in je tako hkrati imel edinstveno priložnost za trening Aiki-kena in Aiki-joja, ki se je izvajal rano vsako jutro preden so ostali učenci prispeli.

Trening v Iwama doju je bil sestavljen tudi iz dela na kmetiji. Življenje učencev je bilo tako sestavljeno iz molitve pred vsakim sončnim vzhodom, dvema obrokoma riža vsak dan in treningom pomešanim z veliko količino dela na kmetiji. Tako je Saito bil “live-in” učenec le vsakih drugih 24 ur. Naposled so se vsi ostali učenci odselili in ko je prišel iz dela je edini treniral z Ueshibo. Od leta 1946 do Ueshibine smrti v letu 1969 je tako Saito na različne načine pomagal Ueshibi, njegova žena pa gospe Ueshibi. Saito je med drugim tudi vodil treninge v Iwama doju.

Pred svojo smrtjo je Ueshiba dal Morihiru Saitu odgovornost za nadaljevanje poučevanja aikida v Iwama doju in ga hkrati pooblastil za skrbnika Aiki Jinje v Iwami.

Metodologija treninga in filozofija

Za Saitov način učenja aikida je posebej značilen poudarek na osnovah aikida ter medsebojni povezavi med prostoročnim delom in delom aikida, kjer se uporablja orožje.
Kazuo Chiba, učenec Morihei-a Ueshibe v Aikikai hombu doju v Tokyo je nekoč o treningih v Iwami dejal:” Velika večina članov v Iwami je bila poljedelcev in fizičnih delavcev, ki so imeli debele kosti in veliko fizično moč. Skratka, popolnoma drugačni od tistih v hombu doju, kjer je bila večina učencev tako imenovanih “belih ovratnikov”, intelektualcev, poslovnežev, politikov in študentov.
Katerikoli iz Tokija, ki je prišel v Iwamo je bil v primerjavi s tistimi iz Iwame bled in šibak. Tisti iz Iwame so tudi na njih gledali tako in izzvali surovo. Za učence iz Tokija je šlo za vprašanje preživetja. Saito Sensei je bil na vrhu te gore, katero smo morali preplezati z vso našo veličino.”
Chiba je poudaril tudi Saito-v fokus na katai-keiko oz. živahen trening brez držanja nazaj, katerega je Ueshiba učil in Saito nadalje demonstriral v metodah, ki jih je učil. Ta način treningov, ki jih je pogosto Ueshiba nadziral je vseboval tudi kondicijske vaje kot tudi vsa dela na kmetiji.

Tudi drugi Saito-vi učenci potrjujejo njegovo predanost nadaljevanju tradicije Ueshibinega načina učenja. Saito je verjel, da so atemiji (udarci) vitalni del aikida in da osnove mečevanja kreirajo osnove za aikido tehnike. Po zatrjevanju njegovega sina Hitohira Saita je njegov oče verjel, da je osnova vseh prostoročnih tehnik, mečevanja in rokovanja s palico osnoven gard (hanmi). Prepričan je namreč bil, da ko osvojiš mojstrstvo pravilnega stava je naslednji korak razvoj pravilnega kiai-ja.

Leave a Reply